Zmeraj do, tovariš, ker to je bila Jugoslavija, ki je edina znala živeti, kot ne bo na tem svetu nihče živel nikoli več.
Nikoli nisem bil doli in me ni niti mikalo, sem ga skušal nekako ustaviti, saj, blatno kolo mi je kar ostalo v rokah in nisem prav vedel, kaj naj. Vem, vem, vsi ste zdaj taki, jebe se vam, je odmahnil Gajaš in je dolgo žalobno zrl v svoj veliki dim.