Čutenje, ki se je zlagoma zalezlo vame, se je zgostilo tam na tistem nikoli določljivem robu med jokom in radostjo. Bilo je torej to še eno presenetljivo čustvo v nizu, ki sem ga z njo doživljal prvič ‒ jaz, ki se mi je zmeraj zdelo, da vem o ženskah ‒ in šele, ko so mi njeni iščoči prstki kot mišji smrčki zatipali k pasu, sem se potem zopet zganil. Obležala sva v rosi, ki je nisva več čutila.