27. Bronja je poznala pot iz drevoreda v sosednjo, predvsem stanovanjsko četrt in nato tudi še naprej po črti, kjer neon začne zgubljati moč in se na nebu zgostijo zvezde. Bila je to neshojena pot, ki jo je najverjetneje najdevala sproti, pot za zidovi, pod krošnjami, med vrtovi, kjer resda nisva srečevala ljudi, so pa pred nama bežale mačke in so naju oblajali psi. Počutil sem se zdaj z njo kot z nekom, ki bi ga z zaupanjem spremljal tudi med najbolj drzno tatvino in sem ji o tem tudi šepnil.