Tako se mi sicer ni dogajalo prvič in vedel sem, da me strah ne bo ustavil. A doslej sem pač kradel druge reči ‒ kolesa, mopede, cigarete, pijačo, salame, kdaj tudi kruh. Pomagalo mi je pri tem prepričanje, da si pravzaprav samo jemljem stvari, ki jih nujno potrebujem in za katere me je življenje po krivici prikrajšalo.