Vsi, ki so o tem sicer vedeli, so se seveda pomenljivo nasmihali, ali pač malomarno odmahovali, le Usoda je kajpada edina dojemala, da misli dekle povsem resno. Zato pa je najverjetneje tudi potuhtala, kako bi ji to brezupno potovanje nekako preprečila. In zaobrnilo se je potem tako, da so iz na jugoslovansko-romunski meji premestili na carinsko postajo v Radgoni uslužbenca, imenovanega tudi Špic.