Poslušal sem jih in jim stregel, dokler mi ni slivovka že tako zmehčala udov, da sem se obnemogel zleknil v samokolnico, s katero je mojster s pokopališča avtomobilov za hišo privažal rezervne dele. Tu sem potem očitno kaj kmalu tudi zakinkal, saj nisem ne videl in ne slišal, kako je tovarišija zaključila z zabavo. Ko sem namreč spet odprl oči, me je sonce že prijetno grelo po razgaljenih golenih, na dvorišču pa ni bilo več muzikantove opreme, niti njegove odrgnjene.