Ne pomnim, da bi kateri vrgel kozarec, da bi kdo zapel od srca, da bi se vsaj zjokal, če mu že ni do drugega. Takole pa ‒ stenam in mizam in stolom ‒ kako naj človek še sploh igra? Razumem, da se mnogi več ne spomnijo starega, a saj ti ljudje ne slišijo niti novega.