Kmalu za tem, ko smo se torej vsi odgovorni podpisali in je mojster dragoceno listino spravil neznano kam, je bilo za omizjem pod napuščem začuda že spet vse tako kot v najboljših časih. Lajka je v svojem golfu pokljala s kostmi z ražnja, mi pa smo si nalagali na kruh debele rezine šunke, ki jo je Gajaš vzel iz zmrzovalne skrinje in jo pod toplo vodo vsaj za spoznanje odtajal. Pošlo je edino mašno vino, zato so si trije modri zdaj raje točili slivovko, ki so jo naposled vsilili tudi meni.