Zopet si je pogrizljala ustnico in se zamaknila. Čutil sem jo v teh trenutkih v svoji bližini kot drobceno nebogljeno, a obenem uporno dekletce, in to mi je bilo nekaj povsem novega. Vsa tista prepričljiva in polna ženskost s katero je prihajala na dvorišče se je torej tu zdaj tako spontano umikala in mi dopuščala celo občutek, da mahedram v starem jugoju s štoparko, ki se je pač malce naveličala domačega vrta in bi zdaj nekam šla.