Sam sem grabežljivo izrabil trenutek ‒ ta veliki, lepi, darežljivi trenutek, ko sem jo lahko gledal, kako je tam sredi dvorišča prestopila s pete na peto in so se njene gladke goleni zalesketale v še žolti jutranji svetlobi. Zazdela se mi je v mnogočem drugačna, kot ko sem jo videl prvič ‒ a kar sem edino ob tem pomislil: bila je še lepša, kot sem jo gledal te dni v spominu. A saj, bilo je že od nekdaj tako z mano, da sem na ženskah, ki so me pritegnile scela, šele sčasoma opažal potankosti.