Stal sem sredi kuhinje in poslušal, kako je besnel po stanovanju in prevračal, v kar je pač zadeval. Čutil sem, kako zelo je bil ranjen in sem potihem obžaloval, da sem stegnil jezik. Čeravno sem bil skorajda prepričan, da pri poravnavi računov z Lepcem ne bo omenjal Bronjinega priznanja, me je zdaj tudi zaradi tega zazeblo.