To je seveda lahko pomenilo le, da so slavili srečni nočni dogodek, ali pač, da je Lepec res držal obljubo in je pripeljal. Sicer pa se je o tem mojstru bralo že na obrazu: bil je prepričljivi junak tega nedeljskega dopoldneva, ki se je prsil po prostoru, kakor bi bil snedel kuhalnico in slehernega pogledoval zviška, kakor bi bil le polovička. Za petelinji zajtrk! mi je ponudil tanki pecljast kozarec, mi pokazal, kako naj ga pravilno primem in z njim nazdravim mojstru.