Potlačile so naju skrbi, ki sva jih doslej še nekako odrivala, zdaj pa je bila očitno njihova ura. Ljubezen, ta nenasitna riba, ki sva jo sprva še lahko hranila z drobtinami, je bila že velikanka in je terjala svoje. A tudi ona je bila seveda najin otrok, ki ga nisva želela niti zmogla pustiti, zato sva bila samo še bolj zmedena.