Razkropili smo se molče in brezvoljno kakor bi bili odhajali zazmeraj. je dolgo zaganjal motor svoje razpadajoče katrce, ki se tokrat kot da zanalašč ni in ni želel prav zavrteti, in je vmes še zmeraj z upanjem pogledoval, ali si bo Gajaš morda le premislil. si je v plastično vrečko že nadeval kruh, salamo, glaž kislih kumaric in plastenko rdečega vina, a je potem še zmeraj brkljal in iskal s pogledom, ali je še kje kaj, kar bi mu v tej samotni noči morda lahko prišlo prav, dokler ga ni mojster neizprosno potisnil čez prag. Sam sem se bil seveda namenil k Bronji, saj je bil Lepec tokrat zanesljivo na koncertu.