Veš kaj ‒!? je tiho dejal muzikant in ga je nekaj časa navidez potrpežljivo poslušal. Veš kaj mi umetniki delamo s takimi brez posluha ‒!? mu je povsem nepričakovano poveznil svoj lavor z lugasto vodo na glavo, da se je vsulo po njem kakor iz škafa in ga do kože premočilo. Ponoči je potem profesor dobil celo otipljivo vročino, a tudi to tokrat pri gospodarju še zdaleč ni pomenilo bolniške.