Dvignil sem jo, takole, scela na sebi, in jo zanesel k oknu, za katerim je začel naletavati sneg. Ali pa se nama je le prizdelo in je bil to še en pogled, ki ga je nebo namenilo samo nama? Saj bele so bile tudi pokrajine v katerih sva se zmeraj do onemoglosti iskala in najdevala ‒ tako zelo bele, res, da jih sicer ni bilo mogoče popisati, še manj pa je lahko tej popolni belini potem kdo verjel.