Zapeljala sva se nato s katrco, ker je bila pač ravno prva na dvorišču, v boljšo mestno četrt in sva listek pribila na vhodna vrata velike in urejene stanovanjske hiše. V njej je seveda stanoval šintar, ki ni po tistem dolgo več upal na Gajaševo dvorišče. Upam pa, da mu je v zdolgočasene malomeščanske sanje kdaj prihajala najina Lajka in ga pomalem grizljala.