Z mojstrom sva se vrnila k mizi, kjer je že spal s čelom naslonjen v razlito vino, Baristuta pa se je še zmeraj prijemal za koleno in se stokajoč opravičeval Gajašu, ki da spet ni razumel njegovega humanističnega poslanstva. Kmalu se nam je pridružil še Lepec, ki je s Severininim odhodom v hotel zaključil nocojšnji menežerski posel in si zaželel zdrave družbe. Pili smo torej zopet na veselje in hvalili, da se je vendarle vse dobro končalo.