Bilo je kot na dlani, da ju je treba spraviti narazen, sicer se bosta, ko bo le priložnost, spet sprijela. Stopil sem torej k mojstru in sem rekel zaupljivo, a vendarle še dovolj glasno, da me je lahko tudi oni slišal: Če dovoliš, mojster ‒ saj ga lahko medtem jaz malo koljem!? je splahnel kakor preluknjan in je le še s pogledom iskal pomoči.