Stiskal je zobe in stokal, kot bi bil tu res edina prava žrtev, v resnici pa se je tako kajpada umaknil pred Gajaševo smrtno jezo. Ostal sem torej sam tu v središču, kjer se naj presodi v dobro, ali vsaj preseka jeza, in sem le za hipec krčevito tuhtal, kam naj speljem. Bilo je kot na dlani, da ju je treba spraviti narazen, sicer se bosta, ko bo le priložnost, spet sprijela.