Velika solza, ki se ji je dolgo zbirala v pogledu, je spolzela preko roba in je padla nekam v prazno, v meni pa se je sprožila tista šiba, za katero sem že kar nekaj časa menil, da je suha in da me ne bo nikoli več pometla. Udaril sem s pestmi in glavo v steno in sem udarjal zmeraj znova, dokler mi le ni nekako kanilo v to ihto, kako zelo si prizadeva, da bi me ubranila. Nor si! je kričala, ko me je potem le zvlekla s stopnišča.