Zdel sem se sebi kot golobrad vajenec, ki se šele uči v kateri smeri se odvijajo vijaki. Obilno slino, ki se mi je nabirala v ustih, ker je pač nisem upal izpljuniti, sem čutil kot mazivo za zatajevano in zajčje jutranje drkanje. Za povrh se mi je seveda zdelo, da me tudi ona vidi natanko takega.