Bil je to torej nekakšen tihi dogovor, ki nam je pomagal, da si ni bilo treba gledati v oči in polagati računov. Dobivala sva se tako še zmeraj med mojo namišljeno dopoldansko malico, ko je bil v šoli, potem pa ponavadi zopet zvečer. Tekli so nama dnevi, ko nama je bilo dovolj že, da sva se lahko skrivaj dotikala pod mizo, si kradla poljube za vogali in čebljala o vsem, kar naju je zadevalo in kar ne.