je prinesel iz harmoniko in je preigraval melodije, ki bi bile morda lahko primerne, a jim kot zanalašč ni zdaj nobena povsem ustrezala. Ura pa, ki je neprizanesljivo krajšala trenutke do trenutka, ko bo Zobarja zazmeraj sprejela zemlja, ni več na njih niti gledala. Vrtela je svoj pogoltni čas in ga molče premikala, dokler ni ves zgrožen ugotovil, da je le še uro do pogreba in da je zdaj pač že prepozen za bolj svečani gvant.