Poslušal me je z široko razprtimi usti in zazdelo se je, da je pozabil dihati. V njegovem zabuljenem pogledu so se izmenjavale temnine strahu, besa, razočaranja in sovraštva, kakor bi bil nek hudi navzkrižni veter nad nama podil nevihtne oblake. Kljub temu nisem niti malo obžaloval priznanja; bil sem zdaj že pripravljen na vse in bilo mi je vseeno.