Ali lahko pridem kako iz hiše? je čez čas vprašala. Ujela me je v trenutkih, ko sem ugotavljal, da pravzaprav nimava skritega izhoda: okna na hodniku so bila strešna in skoraj nedosegljiva, edine stopnice so se spuščale v vežo, ki je bila za povrh zasteklena. Najbolje bo, da tu počakava, sem ji torej šepnil.