Z Bronjo sva dolgo klepetala po telefonu in pomalem napletala, kako bi najbolje uporabila to nepričakovano podarjeno svobodo. Seštevala sva kilometre do Sombathelyja in in jih spreminjala v ure, obenem pa sva vse bolj priznavala drug drugemu, kako zelo si želiva dotikov. Zdelo se mi je vendarle tvegano, da bi šel sredi belega dneva k njej domov, pa tudi čutil sem, da za tako soočenje s tistim njenim svetom, ki mi ni smel in mogel pripadati, še zmeraj nisem pripravljen.