Gajaš se je ponavadi zdaj že dopoldne odžejal v bifeju, si je na svoji polževi poti iz službe častil vsaj dvojni vinjak, Zobar pa je, takoj ko je zaprl ordinacijo, iz samopostrežbe prinesel buteljko šipona, saj je ta, po njegovih zapriseženih teorijah, najbolj učinkovito preganjal mačka. je bil ob Lepcu zdaj namreč tisto, kar jim je šlo vse bolj na živce in jim je vsaj skušalo greniti življenje. Ko bi le kdo že iznašel zdravilo proti temu hudiču, je zmajaval Gajaš, medtem ko so ga napadali, mačkona, s šiponom.