Priplapola je, tako so rekli, romantična, odeta v svileno rožno palerino in ovita z dolgim belim mufom, ki ga je kot radovedno kačo oživljala pred nami in si šla z njim zmeraj znova poželjivo med nogami. Bila je, vsaj na pogled, nežno mlada, in bila je ‒ tega pač v tej beznici nikakor ni bilo pričakovati ‒ lepa. Njen tanki život, ki sta ga krasili jedri, polni dojki, je vse manj prisluškal glasbi in se vse bolj predajal zaigrani strasti, ki ji je drgetala medenico in jo sedala na muf.