Zdeli so se mi v tem ritmu svetlobe in glasbe kar nekako nestvarni: kakor bi se bil svet premikal vse hitreje, oni pa bi ujeti v nekih drugih dimenzijah olesenevali.
Bili so stari in mladi; skoraj vsi pa, v teh ptičjih pozah in pisanih gvantih, nekako vaški. Kot bi bili ravnokar odložili tiste stroje tam zunaj, se umili pod pazduho, si z oslinjenim glavnikom popravili lase in preverili imetek v denarnici.