Zjutraj je, recimo, začel vstajati že ob prvem svitu, pa se je kljub temu zmeraj odpravil v službo šele, ko sva z mojstrom že zdavnaj popila kavo in sva bila ponavadi že tudi v delavnici. In kakor se je podvizal, tako je očitno tudi razmišljal, saj so včasih pretekle ure in ure, preden je zložil misel, ali pa je pač kdaj tudi ni zložil. Gnani od naraščajočih občutkov nezadoščenosti, nezadovoljnosti in nemira, se pehamo in poganjamo v novo in živimo vse bolj v prihodnosti, je zastavil že navsezgodaj.