Prestopal sem se torej na hodniku, prisluškal korakom po stopnicah, ki so se mi zdeli vse bolj slutljivi, se obotavljal, tehtal, opogumljal, nameraval že celo oditi, ko so se vrata iznenada odtrznila. Naslednji, prosim, je pomežiknila Bronja in me za rokav povlekla v notrino po kadilu dišečega stanovanja. Slaba šala, sem zamrmral v brado in se samo še bolj negotov prestopil.