Saj: ne bi jim zdaj natresel, kot nam je bilo v navadi, kako je zlahka padla, temveč bi najverjetneje celo priznal, da sem se pač spotaknil, a vendar bi mi bilo lažje. Tako pa sem bil s tem svojim prekipevajočim čustvom tako prekleto in neizprosno sam, da bi najraje zatulil in priklical vsaj odmev. Ne zameri, prijatelj, sem rekel kamnu, ki sem ga zadel prav z vrhom čevlja, da je dolgo potrkaval po cestišču in se zaustavil nekje daleč naprej, ko ga nisem več niti videl.