Resda postrani in od zadaj, kot da hodi svojo pot, a šel je vendarle. Sprva je spotoma trdovratno gledal v tla, nato je prav tako trdovratno zrl v oslovsko rit. In šele, ko je osliček zastal in se spet posral, je dvignil pogled in se v zadregi namrdnil: Ta pa res serje kot svat.