, ki je prišla iz cerkve, ko je župnik že oddrsal proti farovžu in ko je že začel ugašati sveče in luči, je zastala pred njim in se mu zazrla v oči. V večerni temini je bil njen obraz še bolj in neznansko je bila tudi njena dlan, s katero si je odmaknila tisti pramen z obraza. Halgato si je tisti hip še tisočkrat rekel butec, kajti neizmerno je obžaloval to svojo predrznost.