Kratko postriženi lasje so se ji vihali k ozkim licem. Dolg pramen ji je zmeraj znova zlezel s čela, da ga je lahko značilno stresla in si ga z edino hitro kretnjo snela z očesa. Njena usta so bila vseskozi zatiščana, kot bi jih ožila neka grenka ‒ le včasih kdaj, na hipe, lepa, polna.