Bila je vsa zgrbana, starejša kot je bila, ko jo je nazadnje videl ‒ rekel bi: starejša od vsega. In prav nič se ni začudila, ko ga je zdaj tu našla ‒ v znak ležečega in nebogljenega kakor dojenčka. Le dolgo se je sklanjala nadenj, si ga celega ogledovala, potem pa mu je položila dlan na čelo in mu nekaj šepetala.