Pozabila je na lakoto, žejo, čistočo, otroka; ni je ganilo, če je Halgato vpričo nje na vso moč vlekel po, niti da je ob tem spet mižal. Obraze, ki so ji iz soseske zaskrbljeni ali pa radovedni kukali preblizu, je odganjala z nemo kretnjo in jih sčasoma navadila, da so pogledovali v tla, tudi če so bili le slučajno namenjeni mimo. Tako so minevali tedni in tedni.