Sprva se je zdelo kot naporno ježevo sopenje, potem je postalo vse bolj jecavo in človeško. Prihajalo je izza stene, morda iz trav pod obokom ali iz robidovja, ki je tam zadaj na široko raslo. Bilo je iz bližine in daljave obenem ‒ na hipe tako zamolklo in votlo, kot bi prihajalo izpod zemlje.