Samo, se je otožno zazrl v obraze, ki jih je bilo zmeraj več, druge, veliko bolj čemerne reči so se mi spravile na grbo! Take reči, ljudje moji, da mi niti Bog niti vrag več ne moreta pomagati! Zbrani so staknili glave in brez diha čakali, da jim bo končno naznanil to svojo nesrečo.