Že ko sta zavila na ozko, senčno dvorišče, jima je bilo nekako čudno. Ženska, ki je oprezala s stopnišča in ki je, kot sta kasneje opazila, slehernega tako sprejela, jima je ponudila, da sta z vozom zapeljala v skedenj in da sta osla privezala v hlev. Ljudje se napijejo, ubogo živad pa pustijo, da se vprežena pója po dvorišču! si je zgovorila in je kot nemirna predikala okoli Cigana: Vidva se kajpada ne bosta nažrla!?