je bil naša, ciganska nesreča ‒ in kdaj smo se še Cigani odrekli svoje nesreče, kdaj smo ji obrnili hrbet, kdaj smo jo zatajili!? je mahal proti njemu, kakor da mu bo potrgal ušesa. Nikoli! ga je ujel z vrhovi prstov. Razumeš, da je bilo to lahko le nikoli! ga je zadel še s pestjo in naposled odnehal.