Vse mi gre po zlu, potem mi pa še tako sranje pride na glavo! se je uščipnil v brado. Ampak, poslušaj me, Bážika, se je potem domislil: Mali pač ni kriv, da ga je ravno ta spravil na svet in da mu je zapustil ravno to zacoprano violino. A? se je zganil starec, ki je še zmeraj gledal kakor skozi meglico Sranje, pravim! je ponovil Bumbaš.