Kaj ‒ kaj si ti vedel!? je zaplahutal starec in ga je stolkel po rokah. Ti, ti Klantoš, ti kačja bzika! ga je udrihnil še z okovano palico, da se je moral, polizanec, umakniti povsem z verande in je zdaj s stopnišča prav po pasje prežal, kaj bo. A Bážika Muzikaš se je le spet sklonil k beli violini.