Halgato je začutil, da mu Bumbaš ne ukazuje, ampak da ga, zdaj prvikrat, po tihem celo prosi. Tak občutek ga je vzradostil kot le redko kaj. Odkar so prišli oni iz okraja in je začel Pišti vse več razmišljati o Mestu, posebej pa še potem, ko je v to skrivnost tudi zares odšel, se je namreč počutil nadvse klavrno.