In čeprav so lahko le zmajevali in ji ‒ žal ‒ dopovedovali, da v naselku ni Ka - kaša in ne Ka - kašev, se jim je še zmeraj smehljala in je bila sploh dobra z njimi. Vem ‒ vem, da je! si je pravila. Tu ‒ tu nekje mora biti! je zatrjevala spremljevalcem.