Toda, zrak v prostoru je bil tako čudno razgret, da ju sploh ni več mrazilo. Pogreli pa so ju tudi pogledi, ki so se od šanka in preko po mizi namenili naravnost k njima. Bumbaš se je zavalil na klop in je še zmeraj vlekel misel, ki se mu je napletla že zunaj: Povem vam, ljudje božji, vrag naj vzame tak okraj, v katerem ciganska deca stradajo.