»Za kruh bova pa v tej delavnici že nekako zaslužila,« je odvrnil fant, ki se mu je starec zasmilil in je zato ostal pri njem. Pridelala sta potem iz leta v leto res le za kruh in kak priboljšek ob nedeljah. Starejša brata sta mlajšemu ves čas prigovarjala, naj si vendar poišče kakšno boljšo službo, a ta je bil dobrega srca in je starega mojstra že tako vzljubil, da ni želel o tem niti slišati.