»Če še to pomlad ne najdem nikogar za v pomoč, zagotovo ne bom preživel do zime, saj so mi zaloge v shrambi že zdavnaj pošle,« je potožil mojster. »Za kruh bova pa v tej delavnici že nekako zaslužila,« je odvrnil fant, ki se mu je starec zasmilil in je zato ostal pri njem. Pridelala sta potem iz leta v leto res le za kruh in kak priboljšek ob nedeljah.