Prvo leto je bil vajenec, drugo leto pomočnik, tretje leto pa je že opravil mojstrski izpit in je postal pek. Kruh, ki ga je pekel, je bil nadvse okusen in ljudje so radi zahajali v pekarno. Kmalu je bil že tako bogat, da so daleč naokoli z glasnim spoštovanjem in prikrito zavistjo pravili o njegovi sreči.